Svetovno tekmovanje RoboCup 2016 – Leipzig

Že šestič zapored se je naši šoli uspelo uvrstiti na svetovno tekmovanje RoboCup 2016. Tekmovanja se lahko udeleži samo najboljša ekipa iz vsake države. Tokrat se je na svetovno tekmovanje ponovno uspelo uvrstiti dvema ekipama iz naše šole.

Tekmovanja so se tako udeležili štirje dijaki v dveh različnih kategorijah
Matjaž Kajba in Rok Mihailović Krpan sta tekmovala v kategoriji:
RoboCup Rescue Maze – iskanje žrtev v labirintu

Uroš Štok in Klemen Hercog sta tekmovala v kategoriji:
RoboCup Rescue CoSpace – simulacija v virtualnem robotu in delo s pravim robotom, kjer robot pobira označene žrtve

IMG_3035

Na pot smo se podali z letalom iz Graza preko Frankfurta v Leipzig. Tokrat smo na poti preživeli malo manj časa kot navadno, saj smo bili tam v dobrih 8 urah, odkar smo se zbrali pred SERŠ-om.

Ker smo bili prvi dan našega bivanja v Nemčiji prosti, smo si skupaj ogledali mestni center. Matjaž Kajba pa je ostal v hotelu, ker je moral še popraviti določene stvari na robotu.

Tekmovanje se je začelo zelo obetavno. Roku in Matjažu je robot delal bistveno bolje kot lani in je tako že v prvi vožnji osvojil 155 točk. Zalomilo se je z ovirami, ki so se zapletle v kolo, tako da sta morala tekmovalno vožnjo začasno prekiniti in nista dobila vseh možnih točk, saj se robot zaradi prekinitve ni več znal povrniti v začetno pozicijo. Po prvem dnevu smo bili na 10 mestu od 24 ekip. Tudi drugi in tretji dan sta bila zelo uspešna. Kljub temu, smo tekmovanje končali na skupno 11 mestu, kar nas še vedno uvršča v zgornjo polovico vseh držav, ki so tekmovale.

Še bolje je bilo z drugo ekipo. Prvi dan so imeli tehnični iziv, kjer sta Uroš in Klemen osvojila vse možne točke. Drugi dan se je začelo tekmovanje v skupinah, kjer sta se najboljši dve ekipi uvrstili v četrtfinale. To nam je uspelo brez problemov.
Naslednji dan je bil dan za tehnični izziv, kjer so dijaki tekmovali posamično. Najbolj od vseh se je odrezal naš Uroš Štok, ki je osvojil največ točk med vsemi tekmovalci. Osvojil je 100 točk. Naslednji za njim je dobil 98.7 točk vsi ostali pa pod 60 točk.
V četrtfinalu smo z veliko razliko premagali Japonsko. V polfinalu pa nismo imeli sreče. V virtualnem delu tekmovanja je sicer naš program premočno zmagal, vendar je nasprotna ekipa bila premočna v delu, kjer je labirint vozil realni robot. Tako so za nekaj točk naši izgubili. Kljub temu smo odigrali še tekmo za 3 mesto, vendar je bila tokrat Slovaška ekipa premočna. Zmagali so 1930:1920 (za mišjo dlako). Tako so naši fantje osvojili 4 mesto v tej kategoriji.

Kljub temu sta obe naši ekipi dobili priznanje za:
BEST STRATEGY (seštevek programskega in tehničnega izziva) – Uroš Štok in Klemen Hercog
BEST TEAM SPIRIT – Matjaž Kajba in Rok Mihailović Krpan

Junior party

Zelo sem ponosen na dijake, ki so sodelovali na tem tekmovanju in jim iskreno čestitam.

Mentor krožka robotike: Miran Waldhütter

Robocup Slovaška 2016

Tudi letos smo tako kot prejšnja leta sodelovali na odprtem državnem tekmovanju Slovaške. Letošnje tekmovanje se je odvijalo v mestu Liptovský Mikuláš. Na tekmovanju je sodelovalo več kot 200 tekmovalcev iz 3 držav.

Iz naše šole so se tekmonja udeležile tri ekipe v dveh različnih disciplinah:
SERŠ TEAM – Rescue Maze – Matjaž Kajba in Rok Mihajlovič Krpan
SERŠ TEAM – Rescue CoSpace – Uroš Štok in Marko Kužner
SERŠ LER – Rescu CoSpace – Klemen Hercog in Nejc Firbas

Tudi tokrat so se naši fantje super odrezali. Vse tri ekipe so se povzpele na stopničke in osvojile:

Klemen Hercog in Nejc Firbas – 2. mesto
slovaška 201607

Uroš Štok in Marko Kužner – 3. mesto
slovaška 201605

Matjaž Kajba in Rok Mihajlovič Krpan – 3. mesto
slovaška 201608

Fantom lahko po teh uspehih že pred državnim tekmovanjem v Mariboru samo čestitamo.
slovaška 201609

SERŠ TEAM – 3. mesto na svetovnem tekmovanju RoboCup 2015

Na svetovnem tekmovanju Robocup 2015, Hefei, Kitajska, sta ekipi naše šole, ponovno dosegli izjemen uspeh.

sers cospace nagradaV kategoriji CoSpace je ekipa SERŠ TEAM osvojila 3 mesto. Ekipo sestavljata Simon Perkovič in Uroš Štok.

maze

SERŠ TEAM, Matjaž Kajba in Rok Mihailović Krpan, ki sta tekmovala v kategoriji Rescue Maze sta dobila priznanje za najbolj revolucionaren mehanizem izmetavanja reševalnih paketov.

Že petkrat zapored smo se udeležili svetovnih prvenstev in iz vseh tekmovanj na svetovnem nivoju so se naše ekipe vrnile z nagradami.

Bravo fantje.

Svetovno prvenstvo RoboCup 2015, Hefei, China

V sredini julija, ko gre večina dijakov na zaslužene počitnice, so se Matjaž Kajba, Rok Mihailović Krpan, Simon Perkovič, Uroš Štok v spremstvu mentorja Mirana Waldhütterja odpravili na svetovno prvenstvo v Robotiki, ki je tokrat na Kitajskem. Ekipa naše šole se je že na svetovno prvenstvo v robotiki uvrstila že 5. zapored, kar v tem tekmovanju ni uspelo še nobeni slovenski šoli. Na svetovno prvenstvo smo se uvrstili kar z dvema ekipama iz dveh različnih kategorij tekmovanja.

Rok je potoval z zlomljeno nogo. Tako je to predstavljalo še eno oviro. Noga je nepohodna, zato si je moral pomagati z berglami. Ker je nemogoče hoditi po letališčih z berglami, smo poskušali za njega organizirati invalidski voziček. V Frankfurtu nam je pomagala agencija, preko katere smo kupili letalske karte, v Pekingu in v Hefei-ju pa ni mogla vzpostaviti stika. Verjetno ni potrebno posebej povedati, da je Kitajska država s komunističnim sistemom in je zato tam marsikaj drugače urejeno…

Potovali smo z letalsko družbo Air China. Pri tej družbi ni mogoč on line checking in da tako ni mogoče rezervirati sedežev. Boarding passe s številko sedežev na letalih od Frankfurta do Pekinga inPeking – Hefei smo dobili pri odhodu na letalo v Frankfurtu.Pri tem smo seveda poskušali za Roka urediti sedež pri prehodu, tako da je lahko nogo tudi stegnil.

Pot je potekala relativno mirno do Pekinga, kjer bi morali imeti samo tehničen postanek. Ne letalu (prej ni bilo mogoče) smo preko prijaznega letalskega osebja uredili invalidski voziček za Roka. Prijazen gospod na letališču nas je z vozičkom pričakal. Ker smo imeli že iz Frankfurta zamudo, nas je ta prijazen gospod dobesedno preganjal, da bi čim hitreje prišli do novega letala. Kljub temu, da se je iz starega letala na novega preselilo kar 50 potnikov, to njega ni zanimalo. On je skrbel samo za nas. Tako smo šli mimo vseh mogočih vrst, skozi vse preglede prednostno, na vlake, ki nas je peljal do novega terminala itd. Na vlaku nas je opomnil, da je odhod letala že čez eno minuto. Ko pa smo prišli že skoraj do cilja se je zalomilo. Pri vstopu na terminal so namreč preverili boarding passe, ki smo jih dobili v Frankfurtu. Ti so imeli napisan datum odhoda letala iz Pekinga takšnega, kot je bil let letala iz Frankfurta. Tukaj pa je že bil nov dan in s tem tudi nov datum. Zato nas niso spustili naprej. Potem pa se je začela kalvarija. Od enega okna do drugega, eno nadstropje za drugim itd. Super, da je bil z nami gospod, ki nas je usmerjal. Na Kitajskem skoraj nihče ne govori angleško, tudi na letališču. Pa še tisti, ki angleško govorijo, to naredijo tako, da jih nihče ne razume.

Na enem okencu so nas opozorili, da več ni nobenega letala v naslednjih dveh dneh, ki bi imelo kakšen prost sedež na poti v Hefei. Tako so že imeli idejo, da bi morali čakati dva dni v Pekingu. Pri opozarjanju in kazanju na Roka v invalidskem vozičku, so se nas usmilili in usmerjali naprej.

Po eni uri smo spet prišli na isto mesto, kjer so nas predhodno zavrnili. Tokrat sta nas spremljala še dva uslužbenca letališča, kar je verjetno pripomoglo k temu, da so nas tokrat spustili naprej. Po dobri uri smo tako prišli na letalo, ki nas je z vsemi potniki na njem pričakalo. Pa še vedno nismo odleteli. Zaradi osnovne zamude smo še dodatno čakali na prtljago in na vrstni red vzleta letal. Letalo je tako odletelo z dvourno zamudo.

Da zdaj skrajšam: V Hefei smo srečno prispeli. Rok je ponovno dobil voziček. Lokalna agencija nas je pripeljala do hotela, kjer se bomo danes očitno spočili, saj zunaj konkretno dežuje.

Dva dni neprestanega dežja nam je koristilo, saj smo namesto za ogled mesta čas lahko namenili pripravam na tekmovanje.

18. 7. 2015 smo se morali registrirali na tekmovanje in imeli uraden pričetek tekmovanja s tako imenovanim pripravljalnim dnevom. Tudi tokrat nam je »prišla prav« Rokova poškodovana noga, saj tako nismo bili prisiljeni čakati v vrsti, ampak so našo ekipo kar posedli in nas obravnavali kot prve. To je sicer imelo kar nekaj slabih strani, kot npr. noben od prostovoljcev, ki so bili zadolženi za registracijo ni vedel, kako bodo potekale stvari, kaj naj nam dajo v roke, kje bomo dobili kakšen material itd. Hkrati so nam za eno ekipo pozabili dati potrdila o registraciji, ta dan je bila tudi uradna otvoritev tekmovanja. Vse tekmovalci so tako odšli na tribuno spremljati otvoritveno slovesnost na odru za disciplino DANCE. Vsi – razen Roka, ki je pač vedno bil izjema.

Na tekmovališču smo ostali do poznih večernih ur, da so dijaki lahko testirali robota in popravljali morebitne napake.

Naslednji dan smo morali biti na tekmovališču že zelo zgodaj, saj je bila takrat na vrsti prva runda tekmovanja v kategoriji Rescue Maze. Tekmovalci v kategoriji Rescue CoSpace so tekmovanje začeli šele prihodnji dan. Tekmovanje se je za našo ekipo v kategoriji Maze začelo slabo. V prvi rundi ni deloval senzor za zaznavanje črne barve. V drugi rundi so dijaki uspeli senzor usposobiti, pa je odpovedala ena linija I2C. Robot je sicer v obeh rundah zbral nekaj točk, vendar nas je to konkretno oddaljilo od ekip, ki so bile na vrhu. V tretji rundi je robot popolnoma odpovedal. Odpovedala je celotna osnovna plošča z mikrokrmilnikom. Ker se je to zgodilo v večernih urah, sicer je izgledalo, kot da robot počasi »crkuje«, tisti dan nismo mogli ničesar narediti.

Tako sva naslednji dan zjutraj Matjaž in jaz odšla v akcijo. Od prostovoljcev in hotelskega osebja sva pridobila naslove večjih trgovin z elektroniko v mestu in se s taksijem odpeljala tja. Seveda potrebnega elementa ni bilo nikjer. Da malo opišem te trgovine. Od zunaj ni nihče pričakoval to kaj je sledilo noter. Zunaj je bila videti samo izložba neke umazane trgovine, kamor brez razloga ne bi stopil nihče. Noter pa pravljica. 6 nadstropij, v vsakem nadstropju vsaj 100 malih trgovinic. Samo tistega kar sva iskala ni bilo nikjer.

V mestu sva bila štirikrat, obiskala različne trgovine. Obiskala prizorišče RoboCup major in njihovo tehnično pomoč. Tudi tam nama niso znali pomagati. Od predstavnikov tehničnih univerz sva dobila podatek o novih trgovinah, tudi tam potrebnega elementa ni bilo. Po celem dnevu iskanja in potovanja s taksiji v eno in drugo smer, sva dobila prvi podatek, ki je lahko bil celo uporaben. Ta element lahko naročimo preko spleta. Super. In slaba lastnost tega naročila – dostava traja 3 dni. Do takrat pa bo tekmovanja že konec. Tako smo se sprijaznili, da bomo zadnji na tekmovanju v tej kategoriji. Matjažu sem predlagal, naj tretji dan tekmovanja zaprosi, da pomaga organizatorjem pri sojenju v drugih kategorijah.

Zvečer sva po vrnitvi v hotel srečala drugo ekipo. Ta je imela pa drug problem: ta dan sta imela tehnični izziv, kjer sta bila četrta in tako za las zgrešila nagrado. Naslednji dan pa je na vrsti glavni del tekmovanja. V glavnem delu tekmovanja pride do izraza to, čemur je COSpace namenjen. Fizični robot mora delati to, kar dela tudi virtualni robot. Problem: na fizičnem robotu ni bilo mogoče vpisati programa, ki je sicer deloval v virtualnem okolju. Uroš in Simon sta izdelovala program v C#, fizični robot pa je potreboval navadni C. Kljub vsem pritožbam in kreganjem z organizatorji, nam ni uspelo premakniti ničesar. Dijaka sta sicer dobila fizičnega robota tudi za čez noč v hotel, vendar jima ni nič pomagal, saj nista mogla preveriti obnašanja v labirintu in kalibrirati posameznih barv. Tako sta program napisala v grafičnem vmesniku, ki je omogočal tako virtualnega kot fizičnega robota.

Naslednji dan, jima je šlo vse kot po maslu. Eno tekmo sta izgubila in se z rezultatom 4:1 kot druga iz svoje skupine uvrstila v izločilne boje. V polfinalu sta sicer izgubila proti kasnejšemu zmagovalcu, v tekmi za tretje mesto pa sta prepričljivo zmagala in tako osvojila 3. mesto.

Druga ekipa je po zaslugi odličnega intervjuja, ki je obvezen za vse tekmovalce, prepričala sodnike, ki so jima podelili nagrado za najbolj revolucionaren mehanizem izmetavanja reševalnih paketov.

Odlično fantje in čestitke.

Še nekaj utrinkov iz mesta:

Miran Waldhütter

Robocup Slovaska 2015

16.4.2015 smo se zbrali ob 7.50 pred Ljudskim vrtom Domen Ornik, Matjaž Kajba, Rok Mihailović Krpan, Tomaž Rak, Simon Perkovič, Miran Waldhütter, Boštjan (šofer) in seveda jaz Davor Ornik. Tako smo se ob osmih odpravili na našo dolgo pot na Slovaško.

Na poti smo se ustavili na dveh postajališčih v Avstriji. Ko smo prišli smo se prijavili. Po tem smo odšli nazaj do kombija od koder smo odnesli vso opremo in jo odložili v učilnico B 27 kjer ima drugače pouk 5. A razred. Čeprav je učilnica imela samo eno električno vtičnico to ni bil problem saj je bila omogočena izposoja podaljškov.

Udeležili smo se v kategoriji rescue B z dvema ekipama – prva Rok Mihailović Krpan in Matjaž Kajba ter druga – Domen Ornik in jaz, Davor Ornik ter v kategoriji Rescue Cospace – ekipa Simona Perkoviča in Tomaža Raka. Na robotih smo delali v šoli do devetih, potem pa smo se odpeljali v hotel. Zaradi napornega dela na robotih je spanja bilo bolj malo. Zjutraj smo se odpeljali nazaj v šolo kjer smo imeli čas do enih da izpopolnimo delovanje robota in programa za simulacijo, kar seveda smo saj smo dosegli 2. mesto v kategoriji Rescue Cospace in 3. mesto v kategoriji Rescue B.

Davor Ornik

SERŠ TEAM, Rok Mihailović Krpan, Matjaž Kajba: 3. mesto v kategoriji Robocup Junior Rescue B

SERŠ LER, Tomaž Rak, Simon Perkovič: 2. mesto v kategoriji Robocup Rescue CoSpace

Svetovno prvenstvo RoboCup 2014 – Joao Pessoa

Na svetovno prvenstvo smo se podali v času, ko je večina dijakov že uživala zaslužene počitnice. V ekipi SERŠ TEAM, ki je tekmovala v kategoriji Rescue B Junior sta bila prvič na tako velikem tekmovanju dijaka Matjaž Kajba in Simon Perkovič. Tokrat je svetovno prvenstvo potekalo v mestu Joao Pessoa v Braziliji. Oddaljenost od Slovenije je kar precejšnja. Tako smo za pot od Maribora do našega hotela v Braziliji potrebovali kar 40 ur. Največ je bilo seveda čakanja na letališčih.

Tekmovanje je potekalo povsem v brazilskem slogu, kar pomeni, da se nihče od organizatorjev ni preveč sekiral, če kaj ni delovalo, če arene niso bile postavljene v predvidenem roku ali če je prihajalo do velikih časovnih zamikov.

Na samem tekmovanju smo imeli velike probleme s strojno opremo našega robota, saj nam je vse po vrsti odpovedovalo. Dijaka sta sicer sproti reševala vse probleme, vendar se je robot obnašal prav po Murphyjeemi zakonu – ko sta nekaj popravila je odpovedalo nekaj drugega…

scan0011

Kljub vsem težavam, nam je tekmovalna komisija svetovnega prvenstva na koncu dodelila posebno nagrado za najboljšo elektroniko – Award for Best electronics, s čimer smo presegli cilj, ki smo si ga zadali pred samim tekmovanjem.

zlati13

Čestitke obema dijakoma, ki sta ponovno dokazala, da sodi SERŠ Maribor med najboljše na svetu.

Hvala vsem sponzorjem – Nanoelektronika, Yaskawa, Elektro Maribor, FERI Maribor, ki so nam pomagali pri našem sodelovanju na tem tekmovanju.

Robocup 2014 Slovaška

Od 10. 4. 2014 do 12. 4. 2014 poteka tekmovanje na Slovaškem Krożek robotike iz SERŠ se tekmovanja udeleżuje z dvema ekipama. SERŠ TEAM sastavljata Matjaž Kajba in Simon Perkovič, SERŠ TEAM 2 pa vodji krožka robotike in lanskoletna zmagovalca svetovnega prvenstva Robocup 2013 v kategoriji Rescue B Super Team Bojan Potočnik in Matej Drobnič.

Tekmovanje je tokrat otvoril slovaški minister za šolstvo, kar pove tudi kako je na Slovaškem cenjeno to tekmovanje.

Po končani otvoritvi si je minister ogledal tudi vse tekmovalne prostore in tako prišel tudi do naših tekmovalcev. Ko je izvedel, da prihajamo iz Maribora jim je vesel naznanil, da dobro ve kakšno dobro košarko igrajo dekleta iz Maribora. No, naši fantje s tem niso bili seznanjeni popolnoma nič, samo skomignili so z rameni, organizator pa je ministra podučil, da gre za posebno ” kategorijo” mladih fantov, ki so zelo predani svojemu delu in tako tudi manj seznanjeni z ostalim dogajanjem okoli njih.

Fantje so potem v resnici programirali cel dan in na koncu ugotovili, da jim nič ne dela tako kot bi moralo. Bojanu in Mateju robot ne zmore na klanec, Matjaż in Simon pa imata probleme z barvnim senzorjem, ki je poškodovan. To je lahko tudi največji “hendikep”, saj tako robot ne bo zaznal črnega polja, kar vodi do negativniih točk in vrača robota na začetno pozicijo. Če imamo na progi neugodno postavlljena črna polja, robot ne bo mogel dobiti praktično nobene točke.

Bomo videli jutri . . .

Tudi drugi dan tekmovanja stanje ni bilo bistveno izboljšano. Pri SERŠ TEAM 2 je robot vsaj začel normalno voziti, klancu pa smo se pač morali izogniti.

Prva vožnja SERŠ TEAM ni omembe vredna. Potem pa je začelo delati – v drugi vožnji je robot osvojil prve točke, program je delal brezhibno. Z barvnim senzorjem smo improvizirali, nadomestek našemu senzorju so nam posodili iz OŠ Franceta Prešerna iz Kranja, ki so na tekmovanju sodelovali v drugih kategorijah. Vendar je prišlo do drugega problema: pri obeh zadnjih vožnjah je odletel del konstrukcije za gosenice. Tako se je takrat robot začel nenadzorovano premikati, kar nam je na koncu preprečilo še boljšo uvrstitev.

SERŠ TEAM 2 je na odprtem državnem prvenstvu Slovaške osvojil 3 mesto,
SERŠ TEAM pa prav tako izredno 4. mesto.

Čestitke fantom.

Na poti proti Sloveniji smo se skupaj z ostalimi ekipami iz Slovenije (Kranj in Ptuj) ustavili še na ogledu Bratislave.

Miran Waldhütter

SERŠ TEAM najboljši na svetu

sers team

Medtem ko se večina dijakov že odpravlja na počitnice in zasluženi oddih, sta dijaka SERŠ-a, Bojan Potočnik, maturant tehniške gimnazije, in Matej Drobnič, maturant programa tehnik računalništva, dosegla največji uspeh v zgodovini SERŠ-a, in sicer 1. mesto v svetovni konkurenci na področju robotike.


Robotika je področje prihodnosti, saj povezuje tako elektroniko kot računalništvo. Ekipa robotike Srednje elektro-računalniške šole Maribor, SERŠ TEAM, se je udeležila svetovnega tekmovanja v gradnji in programiranju mobilnih robotov, ki je letos potekalo v Eindhovnu na Nizozemskem. Bojan Potočnik in Matej Drobnič, člana ekipe SERŠ TEAM, sta pod mentorskim vodstvom profesorja Mirana Waldhütterja tekmovala v kategoriji RESCUE B junior. Naloga tekmovalnega robota je bila vezana na reševanje ponesrečencev v naravni nesreči. Pri tem je moral reševalni robot z avtonomno vožnjo po labirintu, ki je predstavljal kraj naravne nesreče, premagovati številne ovire in s pomočjo merilnikov temperature poiskati ponesrečence.

Zmagovalci:

Ekipa SERŠ TEAM je v konkurenci 23 ekip iz celega sveta, katerih udeležba na svetovnem prvenstvu je vezana na kvalifikacije posameznih državnih prvenstev, skupaj z madžarsko ekipo LegoRockers zmagala v tekmovanju RESCUE B SUPER TEAM in s tem premagala na področju robotike številne razvitejše države, in sicer Japonsko, Kitajsko, Nemčijo, Portugalsko, Avstrijo … Napetost se je stopnjevala vse do samega konca, saj je SERŠ TEAM svojo izjemno uvrstitev dosegel prav v zadnjih sekundah tekmovanja.

Na tekmovanju nas je obiskala tudi kraljica Nizozemske:

Amsterdam:

Ogled Eindhovna s kolesi:

Slovensko državno prvenstvo Robocup Rescue B

V torek, 21. 5. 2013, je na FERI-ju potekalo odprto državno prvenstvo v robotiki. Ena od disciplin je bila tudi Robocup Junior Rescue B, v kateri so sodelovali tudi predstavniki SERŠ-a.

Na tekmovanju z mednarodnimi udeleženci (Avstrija, Hrvaška) je SERŠ TEAM 1 (Matjaž Kajba in Matic Strajnšak) osvojil prvo mesto, SERŠ TEAM (Bojan Potočnik in Matej Drobnič) je osvojil 2. mesto, mešana slovensko avstrijska ekipa SI-AT TEAM (Andraž Vergles, Domen Ornik in Matjaž Kajba) pa je osvojila 4. mesto.

Z osvojenim prvim mestom se je naša ekipa kvalificirala na Svetovno prvenstvo Robocup 2014, ki bo prihodnje leto v Brazilji. Vsem sodelujočim iskrene čestitke.

Miran Waldhütter